|    DOMOV   |    VIZITKA   |    KONTAKTNA STRAN   |    PRIJAVA
Šolska prodajalna

Cenik izdelkov/produktov Centra GRM NM

ERASMUS

Z roko v roki do kakovostne preh.

Program razvoja podeželja

EIP ČESEN IN ŠALOTKA

EIP AT-MOBIL

EIP RECIKEL AGROSTRETCH FOLIJE

EIP VODE

EIP AUTO

EIP - AGRI - Inovativni

Kooperativno kmetijstvo LAS DBK
Projekt Spektroskopija

Učni vrt Učakovci - PRESLICA

SOOS


POMOP

Inovativna učna okolja

KONTAKTNE INFORMACIJE

GRM Novo mesto - 
center biotehnike in turizma
Sevno 13
8000 Novo mesto
Slovenija

tel: 07 393 47 00 
fax: 07 393 47 10 
s-sksgrm.nm@guest.arnes.si


 

Vremenski podatki (Sevno)

Nahajate se tukaj

    Povzetek načrta trženja

     
    Stanje pridelave semenskega materiala v Sloveniji je na razmeroma nizki ravni. Ekonomski uspeh v semenarstvu se prične z zadostnim znanjem, z ustreznim in kakovostnim semenskim materialom, ustrezno opremljenostjo za dodelavo semena in dobrim trženjskim načrtovanjem, ki omogoči zanimanje pridelovalcev za uporabo ohranjenih semenskih virov. V dokumentu Trženjski načrt so zbrani trženjski podatki o pridelavi česna in šalotke v Sloveniji. Vsebinsko smo analizirali pridelavo in ponudbo česna in čebule (šalotke) na prehranskem trgu kot ponudbo in pridelavo semenskega materiala česna in šalotke. Ker vsi podatki o semenskem materialu niso dostopni, smo se za podajanje nekaterih informacij oprli le na telefonske pogovore s pridelovalci in prodajalci semenskega blaga v Sloveniji. Izvedli smo tudi kratko anketo o poznavanju slovenskih avtohtonih sort česna in šalotke. Iz spletne ankete, na katero je odgovorilo 19 oseb, je razvidno, da 90 % anketirancev ne pozna nobene slovenske avtohtone sorte šalotke, slovenske avtohtone sorte česna pa pozna 47 % anketirancev. 63 % anketirancev odgovarjajo, da ni enostavno priti do sadilnega materiala slovenskih avtohtonih sort česna kot šalotke. Dobra polovica vprašanih (53 %) kupuje certificiran semenski material česna, drugi ne, in so bili z njegovim pridelkom zadovoljni. 37 % vprašanih je odgovorilo, da sadilni material česna in šalotke pridelajo sami in ga sadijo v naslednji sezoni in ravno toliko, da ga kupijo v specializiranih kmetijskih trgovinah. Nakup sadilnega materiala v semenarski hiši opravi 26 % vprašanih, ostali kupijo sadilni material v trgovskih centrih (16 %), pri lokalnem pridelovalcu (16 %), v kmetijski zadrugi (11 %) ali pa ga naročijo preko spleta (11%). Vsi so odgovorili pritrdilno, da bi znancem priporočili pridelovanje slovenskih avtohtonih sort česna in/ali šalotke, 89 % pa bi jih tudi kupilo brezvirusni sadilni material, čeprav bi bil dražji.
    Dobra semenarska praksa lahko izboljša pridelovalne sorte, nestrokovna pa povzroči izgubo ali zdravstveno šibak semenski material. Pridelava semena in zdravje zelenjave se začne z zdravim, certificiranim semenom, z ustrezno prilagojeno tehnologijo pridelave za semenski posevek in rednim nadzorom zdravstvenega stanja rastlin. Največji izzivi pri pridelavi semen so lahko sortna pristnost, slabša sortna čistost, kalivost, čistota semen in zdravstveno stanje semenskega materiala. Vegetativni razmnoževalni material je v velikem deležu obremenjen z virusnimi obolenji. Na slovenskem trgu so v ponudbi številne sorte avtohtonega in tradicionalnega semenskega materiala, ki je vpisan tudi v EU sortno listo. Žal razmere kažejo, da se kljub vsem naporom kaže izguba uporabe lokalnih sort, predvsem zaradi pomanjkanja sredstev za njihovo kakovostno vzdrževanje, ohranjanje kakovosti in trdno vzpostavljeno pridelovalno, odkupno in trženjsko verigo. Najpomembnejše gonilo razvoja in ohranjanja lokalnih sort je pravzaprav obvladovanje pridelovalnih tehnologij in aktivna pridelava za trg, kjer nadaljevanje kultiviranja sorte vodi do napredovanja sorte in nadaljevanje njenega prilagajanja na podnebne spremembe in njeno spreminjanje v času. Ker raznovrstnost pridelave sort vpliva k raznovrstni prehrani potrošnikov in po nekaterih študijah na kakovost prehrane prebivalcev, pa tudi končni potrošnik z zanimanjem in nagrajevanjem pridelkov z višjo ceno posega po njih. S tem prepričanjem smo v trženjskem načrtu poskušali usmeriti pozornost na ohranjanje naših slovenskih sort, kjer bi želeli v nekaj letih priti do kakovostne ponudbe brezvirusnega vegetativnega sadilnega materiala. Dokument je spisan na način, da bo pomoč pri odločanju glede nadaljnjih aktivnosti. Dokument je usmerjen v dolgoročni napredek in pridobivanje kakovostnega certificiranega sadilnega materiala slovenskih sort česna Jesenski Anka, Ptujski jesenski in Ptujski spomladanski ter šalotke sorte Pohorka, v razvoj ustrezne tehnologijo pridelave predvsem ekološkega česna in šalotke za konzum. Cilj načrta trženja je torej predstaviti potrebo po nadaljevanju projekta in opis aktivnosti, ki so potrebne za dosego dolgoročnih ciljev.
    Čebulo v Sloveniji pridelujemo na 441 ha in česen na 177 ha. V pridelovalni strukturi zelenjave je čebula pomembna, skupno je pridelamo okoli 10.500 t oziroma 7.759 t na tržnih kmetijah. Česna pridelamo manj, skupaj 1023 t oziroma 614 t na tržnih kmetijah. Pregledali smo tudi nakupe čebulnic v tujini. V letu 2021 smo v Slovenijo uvozili 10.887 ton čebule po povprečni ceni 0,49 EUR za kilogram. V letu 2021 smo na tujih trgih kupili 80 ton šalotke po povprečni ceni 2,11 EUR za kilogram. V letu 2021 smo v Slovenijo uvozili za 1.134 ton česna po povprečni ceni 2,96 EUR za kilogram.
    V letu 2021 je semenarski trg svetovno narasel za 6,6 % in je presegel 130 milijonov dolarjev. V EU se prideluje semena na 2 095 420 ha. Beleži se trend naraščanja pridelave semen. Izjemno povečanje so dosegli v Litvi (+ 15 %), na Irskem (+ 10 %), na Češkem (+ 7,3 %) in v Bolgariji (+ 7,5 %). Francija je v EU vodilna proizvajalka semen s 371 605 ha (+ 2 %), Italija je na drugem mestu z 205 450 ha (+ 4 %), tretja je Nemčija, kjer imajo v letu 2021 rahel upad pridelave semen za 1,3 % (195 000 ha). Znatno zmanjšanje pridelave semena je opaziti v Romuniji (- 14 %), Grčiji (- 17 %), na Cipru (- 14 %) in največ v Sloveniji, za kar - 37 %, kar kaže na to, da je na tem področju potrebno narediti premike v pozitivno smer povečanja samooskrbe Slovenije s semenskim materialom. V tem segmentu je čedalje pomembnejši tudi segment pridelave ekoloških semen, saj povpraševanje po njih strmo narašča in se kaže pomanjkanje ponudbe certificiranega ekološkega materiala. Vodilne države proizvajalke ekološkega semena v EU so Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Avstrija in Danska. Rast je beležiti tudi na Poljskem, v Španiji, na Švedskem, na Češkem, na Madžarskem in v Romuniji.
    Ob dolgoročni vzpostavitvi tržne semenske verige bi to omogočilo pridelavo brezvirusnega semenskega materiala domačih sort česna, kot so Ptujski jesenski, Jesenski Anka in Ptujski spomladanski. Raziskali smo povpraševanje kmetij. Ker podatki niso ravno dostopni, smo sklepali iz površin, kjer pridelujemo česen in šalotko. Pri česnu smo izračunali, da so potrebe po sadilnem materialu česna za 102 ha tržnih površin česna okoli 92 t česna. Za samooskrbo na kmetijah in pri vrtičkarjih potrebujemo še okoli 75 t semenskega materiala česna. Skupno povpraševanje po semenskem česnu je v Sloveniji okoli 170 t česna. Pridelovalne površine šalotke so zelo majhne, zato so tudi količine potrebnega semena razmeroma majhne in jih ocenjujemo na podlagi prodajnega trga in osebnega intervjuja prodajalcev semenskega materiala čebulnic na okoli 10 t letno.
     
    V Sloveniji je osem večjih prodajalcev semenskega materiala, ki so lahko potencialni zainteresirani veleprodajni kupci semenskega materiala česna in šalotke. Večji med njimi, ki tržijo semenski material čebulnic, so naslednja podjetja, zapisana po abecednem vrstnem redu: Agrosaat d. o. o., Amarant kooperativa d. o. o., Aspega Iztok Vidic s. p., HP hibrid d. o. o., Planta Prelesje trgovsko in proizvodno podjetje d. o. o., Roko d. o. o., Semenarna Ljubljana d. o. o. in Semina d. o. o.
     
    Na osnovi telefonskih razgovorov s predstavniki podjetij ugotavljamo, da se v Sloveniji sadijo predvsem uvožene sorte česna in da delež slovenskih sort v strukturi pridelave pada. Cene konvencionalno pridelanega česna za sajenje se gibljejo od 5,60 do 9,20 EUR za kilogram brez davka na dodano vrednost (DDV). V ponudbi so tudi sorte brezvirusnega česna. Česen za sajenje je pakiran po 0,5 kg, 1 kg, 5 kg, 10 kg ali 20 kg. Na razpolago je tudi ekološki sadilni material, vendar so cene višje in se gibljejo od 12,00 do 20,00 EUR za kilogram. Zaradi visokih stroškov sadilnega materiala se tudi ekološke kmetije pogosto odločajo za konvencionalno pridelan nerazkužen semenski material.
     
    Na osnovi rezultatov raziskave tržišča lahko zaključimo, da je ekološki certificiran material trženjsko zanimiv. 
     

    Prednosti Slabosti
    • Slovenske avtohtone sorte s svojimi lastnostmi uspešno kljubujejo podnebnim razmeram in ekstremnim vremenskim pojavom, kot so vročina, suša in mraz.
    • Slovenske avtohtone sorte so priljubljene med potrošniki in dajejo predvsem zelo okusne pridelke.
    • Kakovosten sadilni material omogoča večje pridelke in večje prihodke pridelovalcem.
    • Kakovosten brezvirusni sadilni krepi zaupanje pridelovalcev čebulnic za saditev slovenskih avtohtonih sort.
    • Pridelovalci poznajo sorte česna Ptujski jesenski, Ptujski spomladanski.
    • Upadanje pridelovanja slovenskih avtohtonih in udomačenih sort na slovenskih kmetijah.
    • Z virusi okužen semenski in razmnoževalni material slovenskih avtohtonih sort.
    • Dolgotrajni postopki in visoka cena pridelave brezvirusnega semenskega materiala.
    • Nepoznavanje tehnologije pridelave semenskega česna in šalotke.
    • Nimamo še možnosti pridelave certificiranega brezvirusnega materiala česna in šalotke.
    • Pridelovalci nimajo mrežnikov za pridelavo semenskega materiala.
    • Saditev nekakovostnega lastnega semena ali merkantilnega blaga.
    Priložnosti Nevarnosti
    • S ponudbo certificiranega brezvirusnega sadilnega materiala slovenskih avtohtonih sort česna in šalotke na trg bi ohranili avtohtone in udomačene sorte česna in šalotke, ki predstavljajo neprecenljivo naravno dediščino.
    • Potencial velikega evropskega tržišča, kjer bi lahko plasirali čisti brez virusni semenski material slovenskih sort česna in šalotke.
    • Vse večje povpraševanje po ekološkem semenskem materialu ponuja izjemno priložnost za povečanje ponudbe ekološkega sadilnega materiala.
    • Razpoložljivost javnih sredstev iz naslova EIP ali katerega drugega ukrepa.
    • Premajhna povezanost pridelovalcev.
    • Uvoz semenskega materiala česna in šalotke iz EU po utečenih tržnih poteh.
    • Nezanimanje kmetij za pridelavo semenskega materiala česna in šalotke.
    • Slabo organizirana odkupna veriga.
    • Nepoznavanje slovenskih sort šalotke Pohorka in česna Jesenski Anka.
    • Nezainteresiranost semenarskih hiš za slovenski sadilni material.
    • Prevelika moč semenarskih multinacionalk.
    • Raziskovalno-razvojna sfera ni zmožna iz lastnih virov financirati pridelave brezvirusnega semenskega materiala.

    Izvedba trženja obsega vse potrebne faze dela, od neposrednega dela v raziskovalnih laboratorijih na vzdrževanju selekcije čistega, brezvirusnega, semenskega materiala slovenskih sort česna in šalotke (ki ga bodo po zaključku projekta prevzeli trije projektni partnerji in sicer Kmetijski inštitut Slovenije, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in Grm Novo mesto), vse do vstopa na trg. Samo pridelavo semenskega materiala pa bodo prevzeli Grm Novo mesto in vseh pet partnerskih kmetijskih gospodarstev. Neposredne aktivnosti vstopa na trg bodo v prvi fazi izvedbe del po zaključku projekta (prva tri leta po zaključku projekta) prevzeli projektni partner Amarant, Fanči Perdih s. p., ki bo, skladno z vsemi parametri pretekle prodaje, v prvi fazi dela po zaključku projekta uspel na trg plasirati pretežni del letne količine proizvedenega brezvirusnega materiala. Delno bo neposreden vstop na trg pokril tudi Grm Novo mesto s prodajo v prodajni enoti Učilna okusov v Ljubljani, v drugi fazi po zaključku projekta pa bo distribucija tekla tudi prek osmih večjih semenarskih hiš: Agrosaat d. o. o., Amarant kooperativa d. o. o., Aspega Iztok Vidic s. p., HP hibrid d. o. o., Planta Prelesje trgovsko in proizvodno podjetje
    d. o. o., Roko d. o. o., Semenarna Ljubljana d. o. o. in Semina d. o. o.
    Raziskava trga je pokazala, da večji semenarji trenutno niso zainteresirani, da bi ponujali avtohtona slovenska semena česna in šalotke. Vendar bomo projektni partnerji po zaključku projekta na teren prenesli praktična znanja, pridobljena v času trajanja projekta in tako neposredno pri kmetih in pridelovalcih semenskega material kot vrtičkarjih izoblikovati nakupno potrebo po brezvirusnem semenskem materialu avtohtonih sort česna in šalotke. Neposredno bodo v nadaljevanju večji semenarji primorani v svojo ponudbo vključevati tudi brezvirusni material slovenskih sort česna in šalotke, po katerem se bo na slovenskem trgu izoblikovalo / okrepilo povpraševanje. Tako bodo takoj po zaključku projekta vzporedno potekale aktivnosti izobraževanja, svetovanja in ozaveščanja, ki jih bodo izvajali Grm Novo mesto, KGZS - Zavod Novo mesto, KGZS - Zavod Celje, Amarant, Fanči Perdih s. p., Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje ter Allium, zaposlitveni center, z. o. o., so. p.